Marjan Hribar, MGRT: Slovenija bo svoja stališča do prostotrgovinskega sporazuma TTIP razkrila kmalu - Začetek evropske peticije za zaustavitev sporazumov tudi pri nas - Najbolj sporen mehanizem ISDS

Slovenija bo javnosti predstavila do sedaj nedostopna stališča, ki jih je podala v okviru pogajanj za Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), je na včerajšnjem posvetu v Državnem svetu zagotovil Marjan Hribar, direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. "V izdelavi je tudi študija Jožeta P. Damijana o tem, kaj naj bi TTIP konkretno pomenil za slovensko gospodastvo," je še dodal Hribar. Posvet je potekal v okviru projekta Trgovanje s prihodnostjo, organizirala pa ga je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Da je TTIP pomembna tema za potrošniške organizacije z obeh strani Atlantika, je opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Še posebej pereč problem je zanjo mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS): ta omogoča korporacijam, da tožijo državo na posebnih mednarodnih sodiščih, če države sprejmejo zakonodajo ali uvedejo ukrepe, ki bi vodili v izgubo dejanskega ali pričakovanega dobička. "Potrošniške organizacije želijo liberalizacijo, a ne na račun zmanjševanja pravic potrošnikov, varstva okolja in delavskih pravic. Želijo si transparentnosti, zato ISDS v ta sporazum ne sodi," je poudarila Kutinova.

Tudi za Branimirja Štruklja, glavnega tajnika SVIZ-a, je mehanizem ISDS sporen: "Ogroža okolje, delavske pravice, javno šolstvo in zdravstvo ter socialo. Za kvazi 0,5 % dviga BDP je cena praktično način življenja, zgrajen v Evropi po koncu druge svetovne vojne." V razpravi je dvom o potrebi po vključitvi mehanizma ISDS v sporazume izrazil tudi Marjan Hribar in dejal, da si ne predstavlja Slovenije pri podpisovanju sporazumov, ki bi vodili v nižje standarde.
 
Svoje nestrinjanje s sprejemanjem tovrstnih sporazumov lahko od včeraj izrazi vsakdo s podpisom spletne peticije samoorganizirane Evropske državljanske pobude, ki bo zbirala podpise zoper sporazuma TTIP in CETA. Cilj sporazuma je milijon zbranih podpisov z minimalnim številom podpisnikov v vsaj sedmih državah EU, Slovenija jih mora zbrati vsaj 6.000. Evropski koaliciji, ki združuje več kot 250 evropskih organizacij civilne družnbe, se pridružuje tudi Umanotera, zato lahko zainteresirani peticijo podpišejo na njihovi spletni strani.

“Evropski državljani imamo pravico do soodločanja o trgovinski politiki EU in komisija nam te pravice ne sme odvzeti,” je ob nadaljevanju peticije komentiral Andrej Gnezda, vodja projekta Trgovanje s prihodnostjo. Zbiranje podpisov je namreč drugo dejanje: Evropska komisija je nedavno že zavrnila registracijo uradne Evropske državljanske pobude zoper TTIP in CETO, zato so se organizacije odločile, da nadaljujejo z neformalno peticijo in tako političnim predstavnikom sporočijo svoje mnenje glede sporazumov, o katerih se trenutno pogaja Evropska komisija.

Vse informacije o sporazumih in temah, ki jih naslavljajo, so objavljene tudi v informativnih biltenih na spletni strani: https://ttipslovenija.files.wordpress.com/2014/07/trgovanje-s-prihodnostjo_info-bilteni.pdf.

Dodatne informacije: Umanotera, Andrej Gnezda, vodja projekta (andrej@umanotera.org), in Iva Gruden, komunikacijska podpora (iva@umanotera.org), 01/4397-100

Spletna stran projekta: http://ttipslovenija.wordpress.com/

Spletna stran peticije: http://www.umanotera.org/index.php?node=316

Spletna stran informativnih biltenov o prostotrgovinskih sporazumih: https://ttipslovenija.files.wordpress.com/2014/07/trgovanje-s-prihodnostjo_info-bilteni.pdf

Gradiva izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje: http://www.evropa.gov.si/.