| Piše: Polona Cimerman v novi Vivi www.viva.si
 
  NA ZDRAVJE Z MAŠČOBAMI Maščob se drži sloves, da so  škodljive in da se jih velja čimbolj izogibati, vendar to v resnici ni  popolnoma res – če uživamo tako imenovane dobre maščobe in se izogibamo slabim,  je prav nasprotno.
 
 Ko govorimo o maščobah v prehrani  in o presnovnih procesih, imamo v mislih maščobne kisline. Obstaja na tisoče  različnih maščobnih kislin, ki so nujne za naše zdravje, saj sodelujejo pri  nižanju ravni holesterola v krvi, krepitvi imunske odpornosti, vplivajo na kožo  in lase ter pomagajo vzdrževati normalno telesno težo. Nekaterim zaradi  nenadomestljivosti in življenjskega pomena pravimo esencialne (nujne) maščobne  kisline (EMK). Ker jih telo ne more proizvajati, jih moramo vanj vnašati s  hrano.
 
 Vrste maščob
 
 Obstajajo tri glavne vrste  maščob, ki se med seboj razlikujejo po kemijski zgradbi, kar pomeni, da so  različne tudi njihove lastnosti:
 
 • Nasičene maščobne kisline veljajo za najslabše in pri  čezmernem uživanju povečujejo nevarnost za nastanek srčnega infarkta in debelosti.  Telo jih lahko uporabi zgolj kot vir energije, vsebujejo pa jih izdelki  živalskega izvora (maslo, siri, mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki).
 
 • Mononenasičene ali enkrat  nenasičene maščobne kisline omega 9 (oleinska  kislina) niso nujno potrebne, vendar jih je zaradi številnih koristi zelo  priporočljivo uživati. Prispevajo k ohranjanju in povečevanju mišične mase,  pospešujejo presnovo in izgorevanje odvečnih maščob, delujejo kot antioksidanti  ter ugodno vplivajo na strjevanje krvi, krvni tlak in raven holesterola, saj  znižujejo slabega (LDL) in višajo raven dobrega (HDL).
 
 • Polinenasičene ali večkrat  nenasičene maščobne kisline se delijo v dve glavni skupini: omega  3 (linolenska kislina) in omega 6  (linolenska kislina, arahidonska kislina). Telo jih nujno potrebuje, zato  jim pravimo esencialne maščobne kisline. Sodelujejo pri proizvajanju energije  in transportu kisika po telesu, pomembne so za nastajanje hemoglobina,  pospešujejo presnovo, krepijo imunski sistem, blažijo in zavirajo vnetja,  znižujejo krvni tlak, koristijo pri srčno-žilnih obolenjih, zmanjšujejo potrebo  po inzulinu in pomagajo pri depresiji.
 
 Kje jih najdemo?
 
 • Maščobne kisline omega 9:  vsebujejo jih nekatere rastline in njihova olja. Z njimi so bogati predvsem  olivno olje, avokado, arašidi, lešniki, mandeljni in makadamija.
 
 • Maščobne kisline omega 3: najdemo  jih v lanenem olju in semenu, svetlinovem olju, ribjem olju in mastnih ribah  (losos, tuna, polenovka, skuša, sardina), pokrovačah, orehih, soji in sojinih  izdelkih (tofu), kiviju, gorčičnih semenih …
 
 • Maščobne kisline omega 6: z njimi  so bogata vsa hladna stiskana in nerafinirana rastlinska olja – sončnično,  bučno, sezamovo, koruzno, repično in konopljino, največ pa ga vsebuje  žafranovo.
 
 Nekaj priporočil
 
 • Delež maščob v dnevnem energijskem  vnosu naj ne presega 30 odstotkov.
 
 • Bodite pozorni na razmerje med  maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Prevelik vnos omega 6 maščobnih kislin  zaradi pospeševanja nastajanja škodljivih hormonov (prostaglandini) škoduje  telesu. Poleg tega izničijo nekatere koristne vplive omega 3 maščobnih kislin,  kar se zaradi pogostosti omega 6 maščobnih kislin v hrani zgodi kaj hitro. Za  zdravje človeka je pomembno pravilno razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi  kislinami, ki po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije znaša med 1:2  in 1:8.
 
 • Jejte nepražene in nesoljene  arašide.
 
 • Pri kuhanju uporabljajte ekstra  deviško olivno olje. Več raziskav je pokazalo, da je prav visok delež olivnega  olja, ki je sestavni del sredozemskega prehranjevanja, razlog za manjšo  obolevnost in umrljivosti Sredozemcev za srčno-žilnimi boleznimi.
 
 • Poskrbite za nekaj manjših  sprememb, ki bodo vašemu zdravju dolgoročno prinesle velike koristi:  polnomastno mleko zamenjajte s posnetim, klobase in salame s konzerviranimi ribami,  mlečno čokolado pa s temno.
 
 Polona Cimerman
 |