Ko z dela prišel boš domov na kosilo,
pozdravil odmev te bo gluhe tišine.
Na mizi čakalo te bo sporočilo,
da najina zveza se danes prekine.

Do tebe so čustva že zdavnaj minila -
takoj tisti hip, ko si dal mi čutiti,
da ti si moj "šef", a jaz delovna sila,
ki tebi se mora ves čas pokoriti.

Narava naj žensko za to bi vzgojila,
da moškemu bi popestrila življenje,
in še - da potomstvo bi mu podarila,
izražal pogosto si svoje mišljenje.

Da ženska je dobra le za pred pečico,
ponoči pa le za strasti potešitev,
morda za čistilko še in za perico -
to tvojih še nekaj je ugotovitev.

V primeru, da nisem bila ubogljiva,
in če kdaj nad tabo sem se pritožila,
bila za posledice "sama sem kriva",
če se tvoja roka je name sprožila.

Predstavljala zate sem le kos pohištva,
robota in mehko domačo živalco.
Nikoli dojel nisi mojega bistva,
zato zdaj za vedno zapuščam to "štalco"!

Iz knjige VERZI ZA TKANJE VEZI MED LJUDMI"