Ko razmišljam kaj pomeni, ko si človek nekaj želi in kaj pomeni, da je nekaj dobro zanj ali pravo zanj. Sama skušam delati na tem, da ne delam neke določene razlike med dobrim in slabim. Čisto splošno lahko rečem; kar je za nekoga dobro, lahko nekdo drug vidi kot slabo. O tem bi se dalo veliko napisati in razmišljati, ampak jaz bom kar posplošeno napisala, da ni nekaj dobro in nekaj slabo, ampak samo nekaj je.

Dostikrat nas nekdo vpraša, kaj bi pa pravzaprav ti rad. Ampak tisto kar si želimo, ni vedno tisto kar je najbolje za nas. Pogovarjala sem se z gospo, ki je popolnoma predana Bogu. Pravi, da ga čuti in ji preveva celo njeno telo. Praktično njeno življenje prepušča Njemu. Do neke mere sem se strinjala z njo in ji rekla, da pa je dejansko težko včasih izreči besede ''naj se zgodi, kar je dobro zame''.

Imamo želje, imamo pričakovanja in hrepenenja, ampak ali so dejansko prava. Mnenja sem, da človek verjetno nekje globoko v sebi ve, kaj je najbolje zanj. Lahko temu rečete, da pozna svojega Svetega angela čuvaja, da pozna svoje bistvo, tisto pomembno Sebstvo, ki leži globoko v njem in ve. Ali pa nekateri rečejo, da dela po Navdihu ali da zaupa in deluje po Univerzumu.

Kakor želite. Nekateri enostavno pravijo, da delujejo po Bogu. In On vedno ve kaj je najbolje za njih. Jaz pa pravim, da je težko prepoznati kdaj deluje človekova resnična Volja. To niso želje, hrepenenja, pričakovanja, sanje. To je tista prava sredina, ki sedi v vas in ve. To je, če tako rečem, vaš pravi Sveti angel čuvaj.

Ljudje spoznajo svojo resnično Voljo skozi različne stvari ali na različne načine. Do resnične Volje pridemo, ko odmaknemo svoj Ego, svoja pričakovanja, hotenja, siljenje, nepotrpežljivost… Na žalost se Volja od otroštva zakriva s procesi socializacije, strahu, izkušenj itd. Kako človek ve, kdaj je spoznal svojo resnično Voljo?

Nekateri jo iščejo skozi vero, skozi Yogo, s prebujanjem kundalinija, raznimi zdravilskimi tehnikami, Magiko, iniciacijami… Lahko pa se človeku tudi zgodi prebujanje njegovega Sebstva s samoiniciacijo. Jezus je bil zdravilec, bil je visoko iniciiran človek, ki je uporabil svojo svobodno Voljo, ki jo je našel v sebi in se s pomočjo svoje Volje žrtvoval za ves svet.

Torej, kako človek spozna svojo resnično Voljo je težko opredeljivo. Ko pa jo spozna, dvomim, da je njegovo življenje zaradi tega kaj lažje. Če človek stori nekaj, kar ve, da je najbolje zanj, je lahko včasih zelo boleče. Delovati po svoji Volji ne pomeni delovati tako, kot si želimo. Pomeni delovati tako, kot je resnično najbolje za nas.

Lep mi je stavek, ki ga večkrat preberem: '' Morda ne boš dobil tistega, kar si želiš, boš pa dobil tisto kar potrebuješ''. Če boš pa kar naprej gledal stran in boš vedno delal samo stvari, ki niso po tvoji resnični Volji, boš ponavljal lekcijo, dokler je ne boš osvojil. Kaj mislim s tem? Nekateri temu rečejo karma, ali preprosto; tisto kar boš sadil, to boš žel.

Včasih človek ve, da vztraja v napačni službi, je nezadovoljen s sodelavci, z odnosi na delovnem mestu, s plačo… Ve, da bi bilo najbolje, da gre iz te službe. Ampak, ker ima doma družino, potrebujejo denar, ker ga je strah, da bodo v novi službi razmere podobne, da ga bodo drugi obsojali… vztraja v svoji službi. Njegova resnična Volje je, da mu razmere v tej službi res ne ugajajo in bi rad službo zamenjal ali samo pustil.

Zaradi vseh stvari, ki ga strašijo, v tej službi vztraja. Po drugi strani pa zaradi vseh teh stvari, ki ga mučijo doma slabše spi, je nervozen, zjutraj ga je strah in je slabe volje, ko je treba v službo. Napetost v njem raste, morda zameri družini ali sosedom, ki ga ne razumejo, da v teh razmerah enostavno več ne more vztrajati. Tudi v nasprotnem primeru, če službo pusti, stvari ne bi bile lažje, napetost bi bila lahko še večja.

Ampak naredil pa bi premik in naredil prostor za nove konstelacije. Stvari bi obrnil in spremenil, če se odloči, da službo pusti ali zamenja. Dal si je možnost. Včasih menimo, da nimamo izbire, ampak imamo izbire, imamo jih. Najprej zamenjajmo percepcijo pa se bodo pokazale možnosti. Ne jezite se, če boste to prebrali in mislili, da se mi zdi vse to enostavno. Težje je.

Težje je narediti premik in spremembe. Ampak jaz včasih pravim; pride pa dan, ko se stvari morajo spremeniti in če jih vi ne boste, vas bo pa Univerzum prisilil, da se zgodijo. Dlje, ko boste vztrajali v razmerah, ki vas pestijo, daljši bo račun za vami. Dlje, ko se bo vse skupaj nabiralo, bolj vas bo na koncu udarilo po prstih.

Univerzum kot vsak posameznik naj ostaja v Ravnotežju. Kakor gredo stvari gor, tako bodo šle enkrat dol. To je cikel življenja. Človek lahko te amplitude regulira z že malo več zavedanja in opazovanja sebe in stvari okoli sebe. S tem, da dela na sebi in se spoznava in spoznava kako deluje svet okoli njega. Vsako stvari, ki jo premaknemo, ki jo spustimo v Univerzum tam ostane.

Vsaka malenkost, ki jo naredilo ali rečemo, nekje ostane zapisana. Rada preberem naslednje besede: Čas si zapomni popolnoma vse – ne le tega, česar se živo spominjate vi, temveč tudi tistega, česar niti ne slutite. Čas ne pozna pozabe; ne, vanjo ne zatone niti najmanjši gib ali dih ali domislek. In vse, kar je shranjeno v spominu časa, je globoko vrezano na stvareh v prostoru….

Ko se vsemogočna volja, kakor je v njeni naravi, vedno in povsod ponovno razporeja po času in prostoru, vrača vsakemu človeku in vsaki stvari tisto, kar je hotel, ne manj ne več, naj je bila želja izrečena zavestno ali kako drugače. Toda ljudje, ki tega ne vedo, so vse prepogosto zgroženi nad tistim, kar jim vsemogočna volja dodeli in svoje brezdanje malhe. Poklapano se upirajo in valijo krivdo za vse svoje nadloge na muhasto usodo (Naimy 1999).

Ko boste doumeli skrivna pota svoje lastne Volje, boste doumeli tudi vsemogočno Voljo.

Delajte po svoji Volji in to naj vam bo ves Zakon.

Karmen Kolar