V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije je Mercator pripravil malo potujočo razstavo o razvoju pekovske obrti na Slovenskem in šestih desetletjih Pekarne Grosuplje. Razstava se prvič se predstavlja v petek, 4., in v soboto, 5. februarja, v Mercatorjevem centru v Ravnah na Koroškem v sklopu Praznika kruha. V živo si je mogoče ogledati tudi izdelavo ptičkov in drugega tradicionalnega slovenskega krušnega peciva.

Začetki peke kruha za prodajo in s tem pekovske obrti na območju Slovenije segajo v srednji vek, ko se razvijejo obrti, obrtniki pa se povezujejo v cehe. Dobrih sedem stoletij kasneje, ob koncu leta 2009, je po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije v pekarski panogi v Sloveniji poslovalo 238 pekarn s 3.609 zaposlenimi za proizvodnjo kruha in slaščic.

Med ogledom razstave Slovenski mojstri peki in 60 let Pekarne Grosuplje boste izvedeli, da se je pekovska obrt najprej razvila v mestih, kjer je postala domena moških, gospodinje na podeželju pa so še dolgo pekle kruh v krušnih pečeh. Najstarejši zapis o opravljanju pekovske obrti na območju Slovenije izvira iz Pirana s konca 13. stoletja, v Ljubljani so prve prodajalne ali stojnice za kruh  omenjene leta 1300, prvi ljubljanski pek pa v letu 1328.

Hlebci so tradicionalna oblika slovenskega kruha, v Mercatorjevi Pekarni Grosuplje, ki je po svojih hlebcih posebej znana, pa jih pripravljajo že šestdeseto leto.

Danes grosupeljski mojstri peki skrbijo tudi za ohranjanje drugih značilnosti iz bogate domače krušne dediščine. Med Praznikom kruha, ki se bo odvijal v petek in soboto v Mercatorjevem trgovskem centru v Ravnah, bodo prikazali izdelavo ptičkov in drugega tradicionalnega krušnega peciva, izdelave ptičkov pa bodo v petek dopoldan s pekom Matevžem učili tudi najmlajše iz bližnjega vrtca.