Habibi, dragi moj, zapri oči,
pojdi z menoj, zaupaj mi!
Začuti vroč pesek pod nogami,
ki mehko med prsti polzi;
zrak je suh, vroče je, a zaupaj mi!

Za roko te vodim v neskončnost sveta,
kjer vse se začne in vse se konča.
Vabim te v šotor moj sredi peska,
sredi neskončnih sipin,
da vidiš, v kakšnem razkošju živim.

Začuti mehkobo preprog pod nogami,
omamno svežino svilenih odej,
ulezi se vanje, med škrlat bogati,
ki sem pripravljala ga zate v nočeh,
ko čakala sem željno zvonki tvoj smeh.

Odpri oči, zdaj si tu!
Naj omami te vonj po sladkem mošusu,
naj ritem bobnov ti čute vzdrami!
Zazri se v črnino mojih oči,
ki kot vodnjak globoka se zdi;

poglej moje roke, ki kot kače gibčne
mehko valovijo ti pred očmi;
poglej moje boke,
ki drhtijo, se odmikajo, se dobrikajo
in te vabijo, da z menoj doživiš -

PRAVLJICO IZ TISOČ IN ENE NOČI.