Katere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
(26.11.2004)

Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne èlovekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoè države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zateèejo po pomoè. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališèa za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališèa prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoè kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

Raven zašèite, ki jo morajo nuditi te države bi morala biti enakovredna zašèiti, ki jo sicer v državi uživajo tujci. Toda velikokrat temu ni tako.

Zato konvencija opredeljuje vsaj osnovne pravice, ki bi beguncu morale biti dostopne. Pri tem pa poudarja dolžnosti držav:

* da beguncev ne kaznujejo zaradi nezakonitega prehoda meja,

* da beguncev ne izženejo, zavrnejo ali prisilno vrnejo na meje ozemlja, kjer bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njihove rase, vere, državljanstva, pripadnosti doloèeni družbeni skupini ali doloèenega politiènega preprièanja.

AI si prizadeva za zagotavljanje ustrezne mednarodne zašèite beguncev z osvešèanjem in nadzorovanjem držav. Organizacija skrbi, da se države zavedajo in si prizadevajo izpolniti svoje mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele z ratifikacijo Konvencije o statusu beguncev.

Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališèa za azil. Na mednarodni ravni ta zašèita pomeni veè kot le fizièna varnost. Begunci naj bi zato v državi pribežališèa prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoè kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi. To vkljuèuje vsaj svobodo izražanja, svobodo gibanja in zašèito pred muèenjem in drugim ponižujoèim ravnanjem. Enako naj bi veljalo tudi za ekonomske in socialne pravice: begunci naj bi imeli dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in do pravice delati.

Doloèene okolišèine, vkljuèno z množiènim prihodom ljudi, vladam držav pribežališèa onemogoèajo takojšnje izvajanje in zagotavljanje teh pravic. Takrat Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ter druge mednarodne organizacije nudijo pomoè, kot so hrana, denarna pomoè, zatoèišèe, šolanje in zdravstvena pomoè.

Z razliènimi projekti, kot so dejavnosti za pridobivanje sredstev in razlièna usposabljanja, si Visoki komisariat Združenih narodov za begunce prizadeva begunce èim hitreje in bolje usposobiti za samostojno življenje.

Kot vsi ostali ljudje imajo tudi begunci èlovekove pravice. Poleg tega pa jim kot beguncem pripadajo posebne pravice. Te pravice vkljuèujejo:

* pravico do nediskriminacije,

* svoboda veroizpovedi,

* pravico do osebnih dokumentov in potnih listin,

* pravico do dela,

* pravico do nastanitve, izobraževanja in pomoèi,

* zašèito pred kazenskimi sankcijami zaradi nezakonitega vstopa ali navzoènosti v državi pribežališèa in

* svobodo gibanja.

Begunci bi morali imeti možnost trajno rešiti svojo situacijo z integracijo v lokalno skupnost v državi azila, z naselitvijo v drugo državo ali s prostovoljno vrnitvijo v državo izvora. Prostovoljna vrnitev naj bi bila varna in v skladu z èlovekovim dostojanstvom ob spoštovanju èlovekovih pravic. Zgodovina je namreè pokazala, da bodo ljudje v primeru nestabilnih in nevarnih razmer, znova prisiljeni zapustiti domove.

V Sloveniji natanèneje in podrobneje doloèa pravice beguncev zagotovljene s konvencijo Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v RS. Ker konvencija predstavlja minimalni standard pravic je vsaki državi omogoèeno, da doloèi veèji obseg beguncem pripadajoèih pravic. Toda pri tem raven varstva nikakor ne sme biti nižja in nikakor ne smejo biti spregledane pravice naštete in urejene v konvenciji.

Ali imajo iskalci azila pravice?
(26.11.2004)

Da. Splošna deklaracija èlovekovih pravic doloèa standarde èlovekovih pravic za vsakogar. V 14. èlenu doloèa, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališèe pred preganjanjem.

Ker je zelo velika verjetnost, da so iskalci azila dejansko begunci in so takšni primeri tudi najpogostejši, morajo iskalci azila uživati enake pravice kot begunci. Do njih niso upravièeni le, èe se v azilnem postopku ugotovi, da posamezniku država ne bo podelila status begunca. Zatorej tudi iskalci azila uživajo pravice, ki jih zagotavlja konvencija.

AI ne nasprotuje vraèanju iskalcev azila katerim prošnje so zavrnili, èe so le ti bili deležni zakonitega azilnega postopka, obravnave in je njihova vrnitev lahko varna ter izpeljana v skladu s èlovekovim dostojanstvom in spoštovanjem èlovekovih pravic.

Zakaj se ne sanirajo zadeve? Zakaj se vedno zavraèajo oèitki? Ali je vedno potrebno vpletati v naše zadeve tuje inštitucije? Kdaj bomo dovolj dozoreli?

Vir: www.gibanje.org