Ali sem na pravi poti? Ali bom dobila partnerja, ki ga zaslužim? Ali je moj odnos ta, ki je pravi zame? Ali sem kaj dosegla v življenju in kaj?

...to se sprašujem velikokrat. Morda da, morda ne. Zakaj?

Ženska po štiridesetem ve, kaj hoče. Če še niste naredile seznama kvalitet moškega, kakšnega si zaslužite, le to naredite sedaj. Pa ne pozabite na vse detajle, vrednote, nasmeh, smisel za humor, uspešnost, redoljubnost, postavo, vedenje itd. Zakaj? Zato, ker če boste pisale nepopolne sezname, boste dobile vse, kar je na seznamu, pa tudi kaj, kar ste pozabile omeniti, pa si ne želite. Pišite, kaj si zaslužite, ne samo želite. In prosim, ne bodite skromne, papir prenese vse. Poleg tega boste ob pisanju morda zaslišale tisti notranji glas, ki bo govoril: »Saj ni potrebno, saj takega pa ne morem dobiti.« Zakaj ne? Niste vredne?

Ste, verjemite in ne sprejmite nič manj od tega.

Ali ste na pravi poti, ne vem. V kolikor ste posvečali čas tudi lastni rasti, potem najbrž ste. Nedvomno vas je oblikovala že pot, ki vas je pripeljala v zrela leta.

Dejstvo pa je, da na nas vpliva v življenju veliko stvari, nekaterim morda ne dajemo dovolj poudarka, ali pa se nam zdi, da so tu brez razloga. Pa temu ni tako.

Zato sem pripravila nekaj splošnih vprašanj, na katere odgovorite, morda vam preusmerim miselni tok še na druga področja.

Bi pa, preden se lotite dela, predlagala, da pregledate vse svoje vzorce primarne družine, kakšen je bil lik vašega očeta in mame. Komu ste bolj naklonjene in komu bolj podobne. Ponavadi iščemo nasprotja, ki nas privlačijo, saj se moramo nekje še zgraditi. Ko boste razčistile to, poglejte še, zakaj vas je pritegnil prvi partner in ali ste presegle tiste primarne vzorce.

Morda nekaj vprašanj za pomoč.

Dokončajte stavek.... SEM ŽENSKA, KI...

Napišite vse dosežke preteklosti, na katere ste ponosne.

Kakšna sporočila in prepričanja, ki smo jih dobili z vzgojo?

Kaj je sedaj drugače, kaj si spremenila?

ALI OBSTAJA V MOJI DRUŽINI:
- s katerega usodo se identificiram
- oseba, katere posnemam čustva
- kogar posnemam, da se znebim občutka krivde
- kogar posnemam, da bi dokazala nepravičnost življenja
- za čigar usodo skušam prevzeti odgovornost
Stvari, ki me zmotijo pri ženski.
Stvari, ki me motijo pri partnerju.
Kakšne prijateljice imam?
Kakšni ljudje so okrog mene?
Ali rada tekmujete s partnerjem?
Ali veliko kritizirate?
Kako se odzovete na konflikt?
Sem človek, za katerega ljudje mislijo, da sem.....
Kakšna hočeš biti v očeh drugih?
Kdo si, ko nihče ne gleda?
Kaj je moj življenjski namen?
Kakšni so moji cilji?
Kaj jaz lahko ponudim življenju?

Mnogo ljudi meni, da ve, kaj sploh želimo in kdo smo, saj se skrivamo za nešteto vlogami, ki jih igramo v življenju. Resnica pa je včasih drugačna. Vsi smo iskalci nečesa. Verjamemo v usodo in da nam je nekaj namenjeno. Morda je temu res tako, vendar, če ne vemo, kako izgleda tisto, kar nam je namenjeno, se lahko zgodi, da bomo spregledali.

Človek po štiridesetem ima že delno izdelano vizijo sebe. V življenju je že nekaj dosegel, kljub temu, da majhnih zmag ne cenimo.

Menim tudi, da je ravno v tem obdobju čas, da se sprejmemo takšne, kot smo v resnici sami s sabo in nam ni treba več ugajati okolici. Lahko povemo svoje mnenje, nestrinjanje ali strinjanje naglas, brez slabe vesti. Imamo že izdelane vrednote, predvsem pa jih lahko prepoznamo nekaj nam najbolj pomembnih.

Pogled na naše primarne odnose je bolj razširjen, zato tudi prepoznamo, zakaj smo taki kot smo in kaj smo spremenili, ker ni bilo potrebno za naš osebni razvoj. Izdelali smo si tudi že svojo pot, kjer smo pomirjeni in morda smo spregledali, da vzorci iz našega otroštva za našo osebnost niso vsi potrebni ali najboljši.

Izdelale so naš izkušnje, kot vedno pravim, predvsem tiste, ki jih vidimo kot udarce ali padce.

Zato je morda čas za globok vpogled vase, v svoje življenje in predvsem svoje želje, tako kakšnega partnerja potrebujete, kot ali je vaš obstoječ odnos tak, da vas veseli, podpira, vam omogoča rast in razvoj in vam nudi varnost in zavetje ter dom.

Vse to pa lahko prepoznamo, ko vemo, kdo smo in kaj si želimo, predvsem pa, v kaj smo se tekom življenja izoblikovali.

Želim vam prijetno reševanje vprašanj. Morda boste ob njih o sebi izvedeli še kaj novega. Ne pozabite, vsi smo enkratni, neponovljivi, prekrasni in predvsem s svojim namenom na tem svetu. Ali bomo našli svoj namen in svojo dušno pot, pa je odvisno od tega, ali bomo zavestni opazovalci svoje duše.

Ne vem, zakaj, vendar pod roke mi prihajajo članki, kako je v življenju pri ženski po 40tem. Kot da se moramo tolažiti, da smo še vedno dobre.

Berem, kaj vse so naše prednosti in prednosti življenja v zrelih letih. Ja, se strinjam, veliko je prednosti. V tem obdobju smo že skreirale del življenja. V veliki večini smo si ustvarile domove, skreirale kariero, vzgojile otroke ter začele zdravo živeti in se ukvarjati z raznoraznimi športi.

Sedaj bi se moralo začeti polno življenje. Vendar je tu po mojem mnenju še en pomemben element. Sedaj, ko imamo vse znanje, ko gledamo, kako so obrodili sadovi našega truda, tako za družino kot ostala področja življenja, se začnemo spraševati, kje smo mi. Bolj ko nas gloda to, bolj se nam odpira slika, kaj vse bi še lahko, pa tega nismo naredile zavoljo družine, vzgoje otrok ter odpovedovanja, za to, da smo postavile temelje našemu življenju. Sedaj pa nekako znotraj sebe začutimo, da moramo prevetriti naše osebne temelje.

Nesporno je resnica, kar so mi vedno govorili, da se po 40tem energija telesa zmanjša. Kar naenkrat v vseh ogledalih vidiš gube ter povešeno kožo. Razmišljaš, kaj vse bi še lahko naredila, pa nisi, ker si nisi vzela časa za svoje želje. Začneš se zavedati svoje stabilnosti in pridobivaš samopodobo, ki si jo gradila skozi leta. Sedaj je čas zame. Tu pa nastanejo majhne težavice. Pogled na ljudi okrog nas, na partnerja in ostale odnose dobi drugačen pridih. Moč znotraj nas, da smo uspele nekaj doseči, nas žene, da vidimo, česa vsega nismo dosegle. Predvsem na osebnostnem razvoju. Pa pazite, vaš razvoj se je ves čas dogajal, samo prepoznale ga niste.

Takrat se začnemo zavedati, da nismo najbolj napete, nasmejane itd..imamo pa modrost, ki smo jo pridobivale skozi leta. Takrat se vprašaš, zakaj se življenje ne vrti v drugo smer. Ravno sedaj bi morale imeti napeto kožo in biti fit, saj bi s tem znanjem in videzem 20letnice lahko delovale še bolje, bolj umirjeno, modro in kreativno. Pa ni tako.

Začnemo grabiti življenje, saj se nam zdi, da je sedaj prišel naš čas.

Postavljamo si nove vrednote, ki pa velikokrat tudi ne sovpadajo z našim vsakdanom. Prioritete se spremenijo, želje se povečajo. Sedaj bi se izobraževale, se družile, koketirale, spolnost postane pomembnejša, želimo zajeti življenje s polno žlico. Spregledamo, čemu vse smo se odpovedale na svoj račun zavoljo otrok.

Trenutek, ko se začne poplava idej in želja.

Velikokrat to terja svoj davek. Ugotovimo, da je slika našega življenja za vse sosede popolna, mi pa potrebujemo znotraj sebe nekaj več.

Vsi, ki so nas do sedaj navajeni v eni vlogi, se sprašujejo, če smo v krizi srednjih let. Če nismo skozi leta zavestno spremljale in se trudile s partnerjem vred za naš intimni, ljubezenski odnos, pridemo tudi do točke, ko ugotovimo, da smo prerastle pretekle odnose.

Takrat se začnemo spraševati, ali smo živele z zavezanimi očmi oziroma, kaj se nam dogaja.

Da, draga ženska. Skozi leta so se spremenile vrednote, cilji, tok življenja te je popeljal na raznorazne poti. Vse se je dogajalo nekje vmes, ko si združevala konce tako družine, nastopa pred okolico, kariere in nekje zraven še svojih želja. Vse je bilo namenjeno za tvojo rast in razvoj. Edina razlika je v tem, da si se danes ustavila in se resnično iskreno vprašala: »Kdo sem in kakšne so moje želje?« zato se ti zdi, da se sesuva tvoj vrednostni sistem. Zdi se ti, da si preletela ta čas, v katerem sploh nisi bila aktivno udeležena. Zdi se ti, da je vse teklo v svoji smeri. Pa ni tako. Vse to se je dogajalo, te izoblikovalo in klestilo. Skozi vsa ta leta se je vesolje danes ustavilo in te vprašalo po bilanci. »Vsa pohvala vsemu, kar si zgradila, vendar sedaj je čas, da se ustaviš in vidiš, kaj je zgradilo tebe, tvojo moč, da si lahko prehodila vse gore in reke.«

Sedaj je čas za oddih in nagrado. Če pa se sedaj okolica ne odzove z veliko diplomo za tvoje dosežke, se zna zgoditi, da boš v vsej svoji moči, poskrbela za svojo novo pot. Pridobila si na vrednosti, začela si se zavedati svoje notranje moči in tega ti ne more nihče več vzeti.

Stalna je samo sprememba.

Sonja Mušič

Vir: www.mychi.si