Kaj imajo skupnega arhitekt, ki se je preko programa Erasmus za mlade podjetnike odločil za delo v Pragi, Ljubljančan, ki ga je želja po mednarodnih delovnih izkušnjah odpeljala v Frankfurt, in vodja prodaje mednarodnega podjetja, ki vsak dan v tednu potuje v drugo evropsko državo? Izkoriščajo ugodnosti, ki jih ponuja enotni trg EU.

Enotni trg EU, ki deluje že od leta 1992, temelji na svobodnem gibanju ljudi, blaga, storitev in kapitala . Za evropska podjetja to pomeni, da skoraj pol milijarde potencialnim kupcem neomejeno ponujajo svoje izdelke in storitve, večja konkurenca pa podjetja spodbuja k čezmejnemu trgovanju in inovativnim idejam.

Evropskim potrošnikom je na voljo večja in kakovostnejša ponudba izdelkov in storitev po nižjih cenah, študentom in delavcem pa enotni trg omogoča pridobivanje znanja in delovnih izkušenj v drugih državah. Komisija ocenjuje, da je med letoma 1992 in 2009 enotni trg ustvaril vsaj 2,75 milijona delovnih mest in 1,85-odstotno gospodarsko rast Unije.

Z novimi ukrepi do učinkovitejšega delovanja enotnega trga EU
Kljub temu da je enotni trg osrednji temelj EU, še vedno obstajajo vrzeli med obstoječimi pravili in njegovim vsakodnevnim delovanjem . Evropska komisija je zato prejšnji mesec sprejela Akt za enotni trg. Sveženj 12 vzvodov, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast, ustvarili nova delovna mesta in povečali konkurenčnost evropskega gospodarstva, je po besedah predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa najboljše sredstvo za soočenje z gospodarsko krizo.

Cilj ukrepov je olajšati čezmejno poslovanje predvsem malim in srednje velikim podjetjem ter življenje državljanom, potrošnikom in delavcem pri njihovem delu ali šolanju, nakupih, potovanjih v tujini, čezmejnem poslovanju in tako dalje.

Teh 12 vzvodov je:

1. olajšanje dostopa do financiranja za mala in srednje velika podjetja z uvedbo skupnega statuta skladov tveganega kapitala, ki bo skladom, ustanovljenim v eni državi članici, omogočil naložbe v kateri koli drugi,

2. povečanje mobilnosti delavcev s poenostavljenimi postopki za pridobivanje poklicnih kvalifikacij in uvedbo evropske poklicne kartice,

3. uvedba enotnega patentnega varstva za čim večje število držav članic s ciljem, da bi v letu 2013 izdali prve enotne patente,

4. vzpostavitev alternativnih načinov reševanja čezmejnih potrošniških sporov, predvsem ko gre za spletne nakupe,

5. okrepitev čezmejnega trga storitev z razširitvijo sistema standardizacije,

6. določitev strateških projektov na področjih prometne, energetske in komunikacijske infrastrukture,

7. sprejetje zakonodaje za vzajemno priznavanje in elektronsko avtentifikacijo, ki bo podlaga za enotni digitalni trg,

8. evropski okvir za solidarnostne naložbene sklade, ki bodo spodbudili socialno podjetništvo,

9. predlog za usklajeno obdavčenje energije,

10. povečanje socialne kohezije na enotnem trgu,

11. zmanjšanje regulativnih in upravnih omejitev za podjetja, tudi poenostavitev direktiv o računovodskih pravilih,

12. lažji dostop do javnih naročil.

Trenutno stroški prevajanja in upravni stroški znašajo v povprečju 32.000 evrov za varstvo patenta v državi članici EU, od česar znašajo stroški prevajanja kar 23.000 evrov. Za primerjavo, stroški patenta v ZDA v povprečju znašajo le 1.850 evrov.

S 1. majem letos so bile odpravljene vse omejitve, ki so jih postavile stare članice EU (EU-15) za obdobje sedmih let glede zaposlovanja delavcev iz držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004. Slovenski delavci lahko na trg delovne sile v Uniji vstopajo brez dodatnih omejitev.

»Kot odgovorni za prodajo mednarodnega podjetja v desetih članicah EU v vzhodni in južni Evropi si niti ne znam več predstavljati poslovanja na razdrobljenih trgih. Ko razviješ nek proizvod, imaš pri prodaji na enotnem trgu veliko manjše stroške.


K še lažjemu poslovanju bi pripomoglo, če bi imele vse države enotno valuto, prav tako bi bila podjetja vesela enotnega davčnega in računovodskega sistema ter delavske zakonodaje.«

Tomaž Račič, Ljubljana, operativni vodja za vzhodno Evropo pri mednarodni založbi


»Enotni trg EU je zelo velika prednost za iskalce dela. Krasno bi bilo, če bi v EU obstajal enotni sistem socialnih in zdravstvenih prispevkov, da ne bi bilo treba menjati teh stvari vsakič, ko se seliš.«

Matija Črne, Frankfurt, raziskovalec – kemik v mednarodnem podjetju


»Izmenjavo Erasmus Entrepreneurs priporočam za navezovanje poslovnih stikov, kot testiranje poslovne ideje na tujem, za izboljšanje poslovnega načrta in tudi za spoznavanje kolegov podjetnikov. Daje ti neprecenljivo spoznanje, kako prilagodljiv si in ali lahko uresničiš novo idejo.«

Urban Jeriha, Praga, sodelujoči v program Erasmus za mlade

Vir: www.euekspres.eu