Bil je prvi pomladni dan in na robu pločnika je sedel slepec s klobukom in napisom :

"Slep sem, pomagajte prosim."

Mimo je prišel književnik in opazil malo drobiža v klobuku. Vzel je tablico in kredo ter na drugo stran napisal novo besedilo in odšel.

Popoldan se je vrnil in v klobuku opazil ogromno bankovcev in kovancev. Slepec ga je po korakih spoznal in vprašal, kaj je to napisal na tablo. Književnik mu je odgovoril :

"Nič, kar ne bi bilo tako res, kot tisto, kar si napisal ti," in odšel.

Slepec ni nikoli izvedel, da je napisal:

"Danes je pomlad in jaz je ne morem videti."

Slovenija, spravi se in uzri pomlad.

Juda I.