Ponovno pomlad je pred nami,
sneg naokoli povsod že kopni,
se zvonček prebuja, predrami,
kliče še druge, si družbe želi.

Jasa pod gozdom trobentic je tam,
ko jih pogledaš polepšajo dan,
saj v sončen dan kot da žarijo,
vse se prebuja nas razveselijo.

Ptice na vejah se oglašajo v dan,
s petjem, žgolenjem ko poletijo,
morda iščejo spletajo gnezda tam,
prijeten topel je ta dan.

Iz gozda potoček glasno odmeva,
topi še se sneg na poti prepeva,
teče v reko dol spodaj v dolino,
kjer sonce pregnalo mraz je in zimo.

Že srno na jasi sonce pozdravlja,
pazljiva počasi se v gozd odpravlja,
ko zajec z brloga na trato hiti,
vesel toplih se dni, slovo zimi želi.

jože.k