Še malo pa nas bo objela in mi njo
pomlad ki nas že rahlo boža.
na jasah, tratah ob gozdovih,
povsod naokoli se prebuja.

Sonce prijetno pozdravlja,
se od zime poslavlja,
nič ve ledu v kotanjah,
vse v cvetju kot v sanjah.

Jutranje meglice še jezijo,
a s soncem odhitijo,
Vesna v obraz vsa žari,
njen praznik se slavi…

Vse ponovno bo brstelo,
sadno drevje zacvetelo,
le da ne ošvrkne slana,
Da bi s seboj jemala…

Tako je bilo skozi stoletja,
ob Vesni je nasulo cvetja,
toplota nas božala bo spet,
na tratah bom utrgal cvet.

Potrebujem ga za dar voščilo,
ga dal bom za skromno darilo,
pomenil bo več kot le besede,
na pomladni dan brez zmede…

jože,k