Sredi julija je poginila risinja Maja, ki smo jo januarja raziskovalci iz Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete (UL) odlovili na območju ribniške Velike gore in ji namestili GPS-GSM telemetrično ovratnico. Mlada risinja je do konca maja, ko je polegla tri mladiče, uspešno lovila in se prehranjevala na območju svojega teritorija na območju Travne in Goteniške gore na Kočevskem.

Po tem pa se je njena lovna uspešnost začela zmanjševati. Po zaslugi telemetrične ovratnice, ki nas je o smrti risinje obvestila le nekaj ur po poginu, smo njeno truplo takoj odpeljali na Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel na Veterinarski fakulteti (VF), kjer so do sedaj opravili večji del preiskav o vzrokih njenega pogina.

Na osnovi rezultatov opravljenih preiskav na VF pri poginjeni risinji raziskovalci Inštituta menimo, da je vzrok pogina gnojna pljučnica. Hkrati smo ugotovili močno izčrpanost in garjavost živali, ki sta skupaj z nedavno brejostjo risinje pripomogli k zmanjšani odpornosti organizma ter posledično večji dovzetnosti za okužbe. S preiskavami smo izključili steklino, mehanične poškodbe skeleta in poškodbe povzročene s strelnim orožjem. V nadaljnjih preiskavah bodo odvzeti vzorci dodatno pregledani na morebitno prisotnost patogenih povzročiteljev, s katerimi je risinja lahko prišla v stik za časa svojega življenja.

V kolikšni meri bi lahko na njeno bolezen in smrt vplivalo parjenje v sorodstvu, ki ga glede na zgodovino naselitve populacije risa pričakujemo, ni mogoče zanesljivo trditi. Smo pa z genetskimi analizami potrdili, da je bilo pri tej risinji parjenje v sorodstvu izrazito. Podatki večih raziskav kažejo, da ima lahko ta dejavnik izrazito negativen vpliv na odpornost in preživetje živali, kar so jasno pokazali pri drugih predstavnikih družine mačk, v katero sodi naš ris.

Po letu 2003, ko je bila na osnovi posebne odločbe pristojnega ministra odstreljena ena žival, je to prva registrirana smrtnost pri risih v Sloveniji. Smrt risinje pomeni, da so pred tem poginili tudi vsi njeni trije mladiči, saj še niso bili sposobni samostojnega življenja. V Sloveniji po strokovnih ocenah živi le še 10 do 15 odraslih, teritorialnih risov. Iz podatkov spremljanja populacije lahko ugotavljamo redko pojavljanje mladičev v Sloveniji. Smrt Maje in njenih mladičev zato predstavlja še posebej hud udarec za že tako zelo ogroženo populacijo risov, trenutno najbolj ogrožene vrste sesalcev v Sloveniji.

Skupina za ekologijo živali, Biotehniška fakulteta (BF)

Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel, Veterinarska fakulteta (VF)