Nikdar nisem znala živeti.
Mojbog, tudi ko sem imela,
je neka sla v meni želela,
kar v nedosegljivem se sveti.

Se sveti? O vem, le daljina
mi varala žejne oči je,
mi vanje z močjo čarovnije
točila, kar seva zlatnina.

Zdaj prazna sem, samcato sama
in davno ne več v mladih letih;
nikomur ne žena ne mama
prav kmalu bom v svetu vseh svetih…

Bogdana Namestnik