|  Praznina, polna nje intima...
Beseda brez pomena, bleda,
Se prenaša mimo cilja,
V neskončnost tiho dirja.
Kje je logičnost razuma,
Ko pogovor je del uma.
Ko sproščenost zaživi,
Besedi dihati pusti...
A le stisk je pljuč močan.
Vsak je dih napor, zaman...
Kdaj le trud besed poplačan
Bo, ne le beračen...
Vsak poskus zatrt je strastno,
Črke izgubljajo pomen.
V mislih izzvenijo glasno,
A v resnici tih so zven...
Besed zgrešen ključni pomen...
Misli tok kamén obok,
Ki nikamor ne izteka.
...Ni izliva, mrtva reka...
...Govor s steno je človeka...
|
NE ZAMUDITE
Stena človeka
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 23. maj 2007 @ 13:49 CEST
po svoje nadaljujem:
Naj se trudim, da dotik besede bo še bolj močan
ali naj preprosto - raje se obrnem stran?
Kaj č'mo, Aljaž, če nismo na isti frekvenci, je vsak trud zaman!
Lep pozdrav, veliko sončka … in takih »sten«, ki rade se kopajo v njegovih žarkih … in tvojih …
Danaja
Stena človeka
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 23. maj 2007 @ 15:19 CEST
Točno tako se počutim...
Prav imaš... Sonce bo še naprej sijalo name, a vendar se počutim nemočno, ker se ne morem pogovarjati...
Hvala ti za lepe misli...
Lep pozdrav, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...
Stena človeka
Prispeval/a: Ajda dne sreda, 23. maj 2007 @ 15:20 CEST
Vsak je dih napor, zaman...
Kdaj le trud besed poplačan
Bo, ne le beračen...
Ko naletis na steno, trkas, praskas, tolces..zaman .....ne zelis prositi, ker ves, da stena nima vrat skozi katere bi vstopil...
in poraja se vprasanje, le zakaj se naseli v nekatere hlad in si ne dopustijo blizu...
lp, ajda
Stena človeka
Prispeval/a: Lea7 dne sreda, 23. maj 2007 @ 17:24 CEST
Prijetno je, ko imaš nekoga, s katerim pogovor steče v zelo sproščenem vzdušju. Ko naletimo na ščit, ki blokira naše razumevanje pri pogovoru z osebo, ki nas ne spusti blizu, se tudi sami začnemo oddaljevati od te osebe. A kljub vsemu ostanemo odprti za pogovor, kar nam odpira nove možnosti, da le vzpostavimo vez, ki pripelje do boljšega medsebojnega razumevanja.
Lep pozdrav!
Stena človeka
Prispeval/a: Najdihojca dne četrtek, 24. maj 2007 @ 16:23 CEST
Molk je včasih zgovoren. Stena v ljudeh nam pove, da jih nekaj boli, da so močno ranjeni, prizadeti. Da so v življenju bili grdo izigrani, da so ostali na cedilu.
Osebno sem jeklena stena samo na eno temo. Stena tudi pred seboj. Se tako branim? Se ščitim? Da se ne bi ponovilo?
Kdo ve?! Prav lahko razumem tvoj molk tudi skozi to pesmico, ko nam zelo zgovorno nekaj praviš :)
One big hug for you,
Suada
Stena človeka
Prispeval/a: Weirdness dne torek, 29. maj 2007 @ 03:21 CEST
Hvala za vzpodbudo, za prijazne besede in konec koncev tudi za objeme, ;)
Imel sem stisko, zato tudi tako dolgo ni bilo odziva z moje strani. Sem želel zadevo rešiti, preden vam karkoli napišem.
Zdaj sem razrešil in sem vam toliko bolj hvaležen, da ste bile tukaj zame, tudi tebi Danaja.
Ajda, hvala ti za modrosti, brez kakršnihkoli odvečnih besed...
Lea, vedno veš kaj reči, hvaležen sem tvojega prijateljstva...
Suada, hvala, da mi v pravem trenutku poveš, da se ne dogaja le meni... Hvala za objem, sem ga bil zelo vesel :)
Danaja, hvala ti za dokončanje mojih misli, sva bila kar na isti frekvenci, se mi zdi...
Lažje mi je bilo z vami na moji strani...
Lep pozdrav, Vaš Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...
Stena človeka
Prispeval/a: danaja... dne torek, 29. maj 2007 @ 08:57 CEST
Ja, očitno si imel izpit, izpit iz umetnosti življenja!
In veš, vesela sem, kar nekako ponosna sem nate, da greš v borbo, se znaš boriti … to, da greš sam v borbo …
Ni lahko, vem, na bojnem polju vedno teče kri …
Je kruto, kar pišem: borba, kri… a kako naj opišem bolečino, ki spremlja naše poti.
Gledam rdečino na nebu: ko sonce zahaja, nebo krvavi,
slovo je težko … vedno boli.
Stalno preživljamo slovesa, mala, včasih velika … slovesa od svojih iluzij, pričakovanj …
Vesela sem, da si razrešil svojo stisko! In ti pošiljam objem prijateljstva.
Želim pa ti pravih objemov, toplih, kjer ponikneš v popolni izpolnjenosti trenutka.
Pozdravljam te. Navijam zate!
Danaja