Po dvorišči sem ter tja
živ žav neutrudno se podi
skače, vrešči in se smeji
ustaviti se ga nikakor ne da.

Iskrice, kot svetle zvezdice
bleščijo v zvedavih se očeh
drobna usta držijo se na smeh.

Do noči živ žav se ne umiri
sreča, radost in veselje
otroški smeh njegovo je življenje.

Ko dan pregiba se v večer
živ žav moč izgublja svojo
mali spanček spet je na očeh
iskrice skril pod toplo bo odejo.