Sklenila kanja, ptice k sebi vabi,
a, veselje, apetit si spet popravi,
Ptice reče, tu pri meni boste pele,
V svojem glasu boste mi žgolele...

Prislihne žolna, deblo onemi,
To je čudno vendar dobro, se ji zdi,
Le vrabec, sivček menita drugače,
Sova drema, lastovka igraje skače...

Prišel je dan, ko ptice priletele,
H kanji v goste, kjer bi pele, žvrgolele.
Od daleč sova jih le opazuje,
Čudna združba, z glavo si zmiguje...

Začele ptice peti so, ponosne na svoj glas,
A druga drugi všec si niso, pravi špas,
Ko nežno pesem utiša glasna vrana ,
Najlepše pojem, reče jim ta čudna dama...

Vse opazuje kanja,res nestrpna, lačna,
Izbira obilna, ni strahu, da je napačna,
Na hitro plen si ogleduje, že ga ima,
Lakoto pregnala, se na petje ne spozna..

Utihne pesem,žvrgolenje, so ptice odletele,
Kanja sita, se od daleč vsem jim smeje,
klavrno končal se pevski zbor,
Še meni sova, čuk, ki ni bil nor...

Jože.k