Postaviš se med umrle.
Vstaneš. Si bel list papirja.
Albatros vzleti nad ladjo
sredi razburkanega morja.
Osvobojen teže.
Kar imaš še dobrega, odstopiš nebesom,
kar je slabega odstopiš v korist pekla.

Odet si z obleko ptičjega perja,
ki ni ne eno in ne drugo.
Ni rojstva in ni smrti.
Ni mladosti in ni starosti.
V pristanu te čaka hiša,
da postaneš lastnik niča,
ki sanja o cvetočem Judeževem drevesu.

Obrok sanjam z zlato žličko.
Ogrlica poguma, ki igra tarok z gospo,
ki jo zanikaš. Zanikaš njene mrtve roke,
umazane nohte in razpokano kožo.

Sanje preseliš v pekel.
Za sanjami se preselijo še nebesa.
V peklu vidiš zalogo podob minljivega.
Hitlerja, Stalina, Sadama Huseina…
Tu se srečaš z Baudelairovim duhom.
Zaznaš tudi stanje Byronske
in Shelleyske romantike.
Srečaš Elitove votle ljudi, nagačene ljudi.

Sežeš po nečem, česar ne moreš doseči.
Nikoli si ne potešiš hrepenenja,
le veličastno zmožnost prekletstva.
Poslušaš odrešeniški evengelij časa.
Oznanilo o poslednji sodbi.

Revolucije, prekletstvo, znanstveni napredek,
človekoljubje, reforme – čas naglic in zmešnjave.
Lepše je parjenje. Parjenje moškega in ženske.

Najlon nogavice visijo na vislicah.
Krik vetra: Babilon, Babilon, Irak, Irak …
Atomska fizika je razkrojila in razpršila snovnost.
Prvino tvoje snovi je skrčila na razpad sveta.
Zrušila zid in zlomila zrcalo življenja,
ki je omogočalo gledanje samega sebe.
Iščeš skriti duh v stvareh in prikaznih.
Vsi smo izgubljeni alkimisti in mistiki,
iščoči svoje težišče v sebi. Delovanje s srcem!
Davidovo ne do konca razumljivo skrivnost
krvoprelivnika, ki igra najlepše na harfo miru.