Gledam skozi okno.
Vidim te ko odhajaš, tako blizu si mi..
Nekako negotova si, se oziraš, popravljaš lase.
polno obložena z vrečkami in torbico..
Ne razumem zakaj dve vrečki v eni roki,
Torbico, najlažje breme, pa v drugi.
Zdaj si se ustavila, položila breme na tla in iščeš...
Vem, iščeš ključ od avtomobila, mogoče telefon.
Nekaj te je razjezilo, tvoje kretnje te izdajo.
Zdaj že odklepaš avto, Vse mečeš na sedeže zadaj.
Ponovno si vzela telefon, pogledala na uro.

Morda si prekinila klic, kar izda tvoj obraz ves bes.
Da je res nekaj narobe, si pokazala, ko si speljala.
Namesto vzratno si imela napačno prestavo.
Skoraj bi trčila ! Odpeljala si se previdno, počasi.
Veš, ko imam čas, zrem skozi okno proti trgovini.
Tam si bila, sicer pa komu govorim....
Odpeljala se je, jaz pa že vedno razmišljam.