Spet Laura dekletce mami jezi,
nič kaj lepo, da vedno kriči,
ko umazanih rok k jedi hiti,
prav mar ji za vodo, če milo diši.

Zdaj čistih je rok se baše za tri,
vsega premalo za jesti se zdi...
čeprav ji trebušček že ves ji napet,
v resnici res pravi je sladkosned !

Se mami huduje, očka strmi,
od tortic prej štirih nobene več ni,
požrešnica mala, res je grdo,
pustla ni dveh, to res ni lepo.

Sta mami in ati brez torte ostala ,
Laura smeji, izgovor iskala,
če mami bi tri jim krožnike postregla,
sama bi le iz svojega jemala, jedla.

S polnim trebuščkon Laura zaspi
a mami ob njej šepeta, govori,
trebušček poln tortic je dobrot,
sanjaj le sanjaj, naj lahka bo noč...