|  Sreča prišla je nad te,
Je pregnala vso gorje,
Vgnezdila se je v srce,
Pije zdaj ljubezni le...
Kakor ptica le poleti,
V zidove krhke se zaleti,
Ki stojijo ti na poti,
Kot iz slame zbiti ploti...
In za vedno jih podri,
Naj ljubezen zaživi,
Naj narava riše pot,
Po kateri ni zablod...
Vsakdo zrl bo le tebe,
Videl svetlo bo, ne teme,
In prijeten bo občutek,
V srcu svetlo vsaj trenutek...
|
NE ZAMUDITE
Sreča
Prispeval/a: Lea7 dne sobota, 7. julij 2007 @ 20:12 CEST
Na poti se pojavijo ovire. Lahko se odločiš jih podirati, kot si zapisal, lahko se jim izogneš ali pa prosiš za pomoč. Sama sem podala roko in prijazna roka jo je prijela. Hvaležna sem za to. Lepa pesem.
Lep pozdrav!
Sreča
Prispeval/a: Ajda dne nedelja, 8. julij 2007 @ 14:11 CEST
Jaz zal ne morem mimo pesmi, da ne bi moje, morda prekriticno oko, uzrlo besede, ki bi bile lahko lepse, bolj tekoce speljane med vrsticami, zato dostikrat sploh ne pokomentiram, ker bi nehote prizadela custva nekoga, ki se trudi za osebo, ki mu je blizu. Vseeno se nisem mogla odreci komentarju in Weird napisala sem le prvo kitico, kjer nisem komplicirala, a vendar..:
Sreča je prišla k tebi.
Pregnala je gorje,
vgnezdila se v srce.
Zdaj pije ljubezen…
se bi se lahko poigrala s to kitico, tudi z drugimi, a to ni moj namen...in Weird, vem da znas , da se potrudis , a tu imam obcutek, da si hotel svoje prelepe misli ukalupiti v rime in dati poudarek napisanemu...
pa ne no ajda....a ne;)
lp, ajda
Sreča
Prispeval/a: Weirdness dne sreda, 11. julij 2007 @ 18:10 CEST
Hvala ti za tale izčrpen komentar, oz. malce graje... :)
Se kaj hitro vidi, da sem to pesem stesal na hitro, kakor neobdelano mizo, hehe...
Tvojemu ostremu očesu pač nič ne uide, kajne? :)
Resda sem prehitro pisal, premalo brusil... Ker pa mi je bila všeč, kljub temu, da je bila komentar, sem jo potem še objavil...
Rime pa sem se držal kot pijanec plota... Saj veš, da jo obožujem, čeprav tudi na nerimanih pesmih eksperimentiram... ;)
Lep pozdravček, Weird
---
You don't know me, you don't know me at all...