Vidiš to?
to je moje oko,
ki si želi močno,
da bi našlo pot v nebo.

Solznato je,
in polno nemoči
si te slišati tako močno želi,
da vztraja še in še in še.

Ponoči ne spi,
in podnevi ne živi.
Le sanja, se solzi,...
se pretvarja pred ljudmi.

Še krega se z vsemi,
ki imajo kaj proti.
Čeprav imajo prav,
očesa to ne moti.

Več gledati ne more,
pa vseeno hodi.
Od mraka do zore,
naproti usodi.

Vidiš to,
to sem jaz.
V očesu moj obraz..
moja solza v njem,
pogrešam tvoj objem.

Delam smeh in skrivam jok,
moj glas več ni niti zvok.
Ničesar več ne zmorem prav zapeti..
ne znam z žalostnim glaskom uspeti.

Vsega se ustrašim, ker te ni..
Solz vse preveč slanih se mi zdi,..
ni ne smisla ne poti..
Mali, manjkaš mi.