S se smeje, se solzi,
spiralasto suče in včasih skeli.
S zna biti senca...
Takrat svileno sneži.
S je smetana na soku
in solina brez soli.
S je svetel kot sonček
in srečen kot smeh.
Včasih siten kot smrčanje,
včasih silen kakor svet.
Je star kakor spanje
in slep, kot so sanje.
Svetleč kakor sveča,
samoten kot sreča.

S je skriven kot stara sled
in svež kot sadni sladoled.
S zna skakati kot srček
in je sladek kot poljub na smrček.
S včasih sestradano sika,
a včasih sestavlja sonet.
Včasih je steber sramote
in včasih spotičen kot smet.
Rad si slika sončnice
in se skriva tam,
kjer pušča sled sivina.
A ko S skoči v pesek,
nastane sipina.
In kjer se s konča,
se podpiše...
... Sabina.