Pod masko se skrivaš, kot ponavadi,
a kaj, če se morem tega navaditi.
Razumem razloge in to mene vodi.
Čeprav zaskeli in zaboli,
da je toliko te resnične laži.
Da prav sem jaz tista, ki ji ne zaupaš.
Čeprav, kar naenkrat brez mene obupaš.
Ta obup ni samo tebe zadane,
tudi mene razjeda, tudi mene pohabi…
Ne, nisem "vila", še manj pa "boginja".
Prepuščam to vlogo vsem tem, ki jim sodi.

Ne vem pravzaprav več, kam naj se skrijem,
pred vsemi "Bogovi" predvsem pa "Boginjami".
Vsak na svoj mlin vodo vleče in tlači.
Še o tisti sreči, ki je ni, so povsod trači.
Vzemite si vse, kar si želite,
meni le njegovo ljubezen pustite.
Ne nje polivati z blatom in strupi.
Sem naga in bosa, vi ste obuti…