Veš, tu sem, prinesel sem ti rož.
Tistih, ki jih imaš rada,
Takšnih, ki me spominjajo,
Na najino prvo srečanje,
Nasmeh, ki si mi ga poklonila,
Takrat še nisi imela vtkanih srebnih las...

Spomnim se trenutkov, poletja.,
Saj si kot razigran otrok bruhnila v smeh,
Nagajivih oči, mladostnega pogleda, tvojih gibov,
Vse me je v hipu utišalo, prisluhnil sem...
Te pobožal po laseh, objel, začutil utrip srca...

Veš, rože imajo enak vonj, tudi barva tvojih oči je enaka,
Le tvoj korak je počasneši, prijetnejši, ubran,
Stisk roke ni več tako trden, je pa toplejši..
Ostal pa je pogled v tvoje oči globok,
sama želja,skrivnosten nasmeh,tvoji gibi,
Pričakovanje tistega lepega, pričakovanja v naju dveh...