Moj Medo me objema,
tolaži me s tacama obema.
In z noskom boža mi obraz,
ki ga zima je zavila v mraz.

Tako je mehek in iskren,
tako je topel in diši
Tako je nežen in svilen,
z menoj sanja v temi.

Vse zaupam mu in vse on ve
vsako željo, kar me žge.
In čisto vsako jutro še,
iz sna potegne tiho me.

Včasih si mu še pomagal Ti,
ki zdaj vase se zapiraš.
Pogrešam Dobro jutro tvoj in tih nasmeh,
ko mi rečeš "daj, že enkrat zbudi se!"

Ko namesto budilke tvoja pesem je zapela,
Edina moja - odnesla sanje, v jutro sem zardela.
A zdaj le Medo me budi,
njega imam a tebe ni.