Tam v daljavi teče Mura,
Tiho v noč mi šepeta,
Glasna, mirna, spet sanjava,
Ob bregovih se igra...

Ko posedaš ob bregovih.
In v njen tok se zastrmiš,
Zdi se da kot pesem večna,
V valovih se oglasi.

Njena pesem je neskončna,
V vseh rodovih še živi,
Zdaj deroča, spet sanjava,
V sončnih žarkih se iskri.

Njena pesem je kot sonce,
Pa čeprav kdaj potemni...
V soncu solze, v soncu sreče,
Vseh rodov,vseh naših dni...

Je kot sreča v tvoji dlani,
Le ne čutiš,vidiš je,
A ko usahne, ko utihne,
Vroče spet želiš si je...

Daj jo pusti v miru teči,
Naj gre mirno svojo pot...
Saj življenju vdihne sreče,
Naj bo Mura ti v ponos...

Jožef Koprivnikar