To je moj očka
in rad ga imam!
Vsak dan komaj čakam,
da se z njim igram!

Moj očka je ogromen!
Z mano se lovi!
Vse okoli naju
se trese in bobni!

To je moj očka!
Visok je kot drevo!
Vse lahko dosežem
z njegovo pomočjo!

Z očkom poskakujem,
naprej, nazaj, cikcak,
pa še do oblakov,
ko vrže me v zrak!

To je moj očka!
Rad se kopam z njim!
Plavam, se potapljam
in ga poškropim!

To je moj očka,
močan je za tri!
Z njim lahko dvigam
najtežje stvari!

Z očkom se rad
potepam vsepovsod!
Zlezem mu na hrbet,
pa odideva na pot!

Moj očka ne hiti,
moj očka ne divja!
Zame ima
ves čas tega sveta!

Moj očka je pogumen,
pravi junak!
Kadar sem z njim,
sem tudi jaz tak!

Z očkom se najraje
skrivalnice igram!
Če se očka skrije,
se skrijem tudi sam!

Moj očka je šaljivec,
mojster za norčije!
Takšne vice poka,
da me od smeha zvije!

Z očkom si izmišljava
cel kup besed
in si jih ponavljava
spet in spet in spet.

To je moj očka!
Pozno v noč bedi!
Še jaz bom čakal jutro
z odprtimi očmi!

To je moj očka!
Prijazni velikan!
V naročje se mu stisnem,
kadar sem zaspan!

To je moj očka
in imam ga rad!
Ko vse pesmice pove,
pa odidem spat!


(Lilijana Praprotnik – Zupančič: Moj očka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Zbirka Žlabudron)

Danijela Premzl