Še preden za večno odidem nekam,

kjer ne bom s teboj in bom večno sam,

nekam tja, na pot, nekam drugam,

v svet drugačnih obzorij..omam,

si želim, da v vodnjaku želja voda

v dlani moji, srcu, ostane živa,

da ne umre..postane greznica

večnega prekletstva

in meni ječa..grobnica želja..hotenja;

biti sam v dvoje je hudo,

ljubiti in ne biti ljubljen

je za dušo in srce pogubno,

biti sam v dvoje je kot da si v vesolju izgubljen;

toda še preden odidem

na pot zaključnih raziskovanj, hočem,

da z mano gre tudi tisti del mene,

ki bi rad ostal še

s tabo, z vso tisto zmešnjavo čustev mene in tebe,

ki v meni, v glavi moji

delajo videz nepospravljenega,

zablojenega podstrešja,

ki dneve…noči mi delajo kot da so tvoji,

in iz mene delajo dvornega norčka;

skratka, draga, ne dovolim, da trpiš,

da hodiš okoli po poteh strahu in, ko spiš,

misliš, da se v nov dan prebudiš

z mislijo, da me bo konec, ker si ljubljena, toda ne ljubiš.