Pogovor v postelji je lažji,
ker celotna panorama izrečenega
plava po zraku in imaš priliko videti
tudi prosti pad besed, ki s težo
kamna zadenejo človeka.

Človek v grobu te ne more
postaviti na laž, pa še usta so mu
zabetonirali za vsak slučaj.

V postelji lahko gol govoriš ali molčiš.
Molk je zlata žila v kamnu.
Premišljevanje v ležečem stanju
ti daje globino misli in stanje miru.

Če govoriš stoje, besede mečeš
v obraz sogovorniku ali tistemu,
ki si mu jih namenil. Stoje lahko
mečeš besede tudi kot bob v steno.

Če govoriš leže, se ti vžgejo plameni
na ustnicah in plapolajo v višino.
So kot feniks, ki se dviga v nebo.
Horizontalno se vode izlivajo v reko
in reke v veliki morski zbiralnik.

Horizontalno ležijo tudi travnate planjave
in pšenična polja. Kot horizontalne pisave
življenja. Vse to zeleno ljudstvo raste
v nebo in teži kot beseda k rasti v višino.

Tudi ko izstopi pisna beseda iz tebe,
se uleže na ravno podlago kot človek
v svojo posteljo, kot žena in mož,
ki se leže lažje pogovarjata
in tudi molčita leže, ko se utapljata
v mirni spanec dneva.

www.tatjana-malec.si