Piš vetra cefra mi liste suhe,
sonce žge v srčiko minule lepote.
V mlaki spominov ležim
...lepša sem od regine bila.
Vonj po zažganem priča o koncu mojem.
...nekoč pa dišala sem bolj od jasmina.

Ždim v pesku,
nemočna in toga,
le široko razprte, upajoče v daljavo strmijo oči.
Znana postava skloni se k meni,
nežen šepet pove,
da znova nisi ti.

Polije me z vodo,
nočem je piti!
vsako sekundo bolj sem žejna
...tebe.

Ker le tvoja jerihonska sem roža!


**Jerihonska roža- enoletna rastlina,
če posušeno polijemo z vodo,
ponovno oživi.