Pihal je južni veter z morja
in ustvarjal zaporednosti,
ki so zajemale besede
na belo podlago.

Na grebenu je gorela zlata luč,
misli so bile zleknjene na skali
in jaz sem zlagala
drobna zrnca peska vanje.

Veter je odluščil košček modrine
in pustil moje telo prvinam,
ki so me črkovale odznotraj.

Neusahljiva jata jader je plula
v zaliv vitkega trsja nedotaknjena.
Morje jim je segalo v besedo
z začetim dihom vetra
in kodranjem valov,
z navzočnostjo moči,
ki se začenja z viharjem.