Šel sem tja, v dom njegov,
moj, v cerkev, hišo Boga,
da prosil bi, še več bogov
bi zate prosil, za tvojo dušo, sem prosil njega.

Bitje srca čutil sem svojega,
tvojega, križ nosi, stoka,
solze polzijo v notranjost,
duša joče, hoče svobodo, ljubezen… bodočnost.

Iskal sem duha, med
stebri hrama, oltarja,
v njem sem iskal tebe, tvojo sled;
V tvojem izdihu sem čutil utrip…. bitje srca.

Nisem našel miru,
ne zase, ne zate,
iskal sem te v soju
sveč, v dimu kadila je bila podoba tvoje podobe.

Skozi okno, lino cerkveno
je v notranjost, na oltar.. ladjo,
posvetil sonca žarek,
name je barv mavrice, toplota posijala le za čas kratek.

Stopil sem ven, v sončen dan,
da te poiščem, ujamem,
med vrati je stal on, Bog, pogledam
ga, iščem te v njegovih očeh, ni te bilo , od takrat še vanj več ne verjamem.