Dušica svetla ljubeča in nežna.
Mir svoj bo našla –
je kot detece speče.
Deklica mala s srcem pojočim.
Solzice obriši nič več ne joči.
Duša ne ve, da je mir vedno zraven.
Trka na vrata, poljublja očke zaspane.
Po laskih te vedno v tolažbo poboža.
Če si želiš, ti bo nabral rože.
Mir je s teboj, samo še čaka,
da si čas najdeš, da mu odpreš vrata.
Sanja, da bo v tvojem naročju pristal.
Boš ga ovila v svoj topli šal.
Najslajši poljube njemu boš dala.
Pesem ljubezni zašepetala.
Se pravljice spomniš o pticah in nebu.
O vetru in morju, o sončku in dežju.
Skrila ga boš v svoj ljubeči objem.
In v novem jutru se zbudila ob njem.

[ Odgovori na to | # ]