V tej glavi nemirna misel spi
in vrat jo vse težje nosi
trga se opna zdaj se zdi
nekaj bo šlo in milo prosi

Nikdar ne povrne se v raj
in druga so vrata vsa zaprta
razblini se črn, pisan zmaj
obala je skrita in zastrta

Tej duši ugasnil je nemir
nikoli več ne bo umrla
te noge bo hranil le krompir
in roka pod zemljo se bo drla

Zapleši tišina še z menoj
in jaz ne bom ti nič povedal
zalije naj me krvavi znoj
ni važno, ker se ne bom zavedal