Takrat, ko
sem bil prvič z njo, je bilo
tako vznemirljivo,
vse je dišalo po
njej, bila je kot cvet
v jutranji rosi, od sonca odet,
njegovih žarkov delo, modrega neba razcvet.
Bila je vsa v pričakovanju, v negotovosti,
lepa, bila je vabljiva,
posesivno pohotna,
bila je kot zrel sadež sedanjosti… večnosti.

Vso sem, z vsemi čari
sem jo, takrat, ko sem bil
prvič v njej, ko sem jo jemal,
tako po gramih sem jo,
kot se jemlje medicino
za zdravje, za dobro voljo,
ljubil sem njo, njeno
telo v globino…vlažno
lepoto, vsak pedenj njene kože
sem z jezikom ovlažil, se je
dotikal, poljubljal, vase
vlekel vonj njene
gredice.
Na trenutke sem bil
bolj v zraku,
na nebu,
vse njeno je bilo moje
in obratno, bilo mi je,
kot da se mi je strgalo od čustev, strasti prevzet,
bilo mi je čudovito, za umret.