V tolmunu reke, tega
našega časa sem našel
te, črni dragulj moj, bila
v školjki si bisernici, sem povsod te iskal.

Globoko v vodi
preteči, temno zeleni,
med drvečimi kamni,
v vrtincu življenja, na dnu, bila si v školjki.

Bila si skrita pred vsemi,
pred ljudmi, pošastmi, trdimi
čeljustmi, pogledi mrkimi,
pred njimi na uničujočih pohodih, bojnih poteh.

Meni si školjko
odprl, črni dragulj,
me vase povabil, da s tabo
se ljubil bi na obali, kot na cvetki črni srebrni metulj.

Ves sem šel v objem,
v tvoje vode, v dlani tvoje,
kot školjka, ki se zapira, šel sem vate,
se izgubil… utonil v tvoji ljubezni, objemu tvojem.