Večerni zvon, domovine drage glas
me vabi v očetov dom in domačo vas.
Angelček, ti varuh moj boš pri meni stal,
jaz pa bom Bogu večnemu slavo dal,
zaupno poklonil se božjemu detetu bom.

Ko glasba zazveni,
naj veter na mehkih krilih
ponese jo do vseh osamljenih ljudi.
Zvonček droban milo zapoj,
napolni z ljubeznijo srca vsa
in sladko uspavaj sinka mojega.

Čas božiča je čas ljubezni
dobrih želja in lepih misli
v pričakovanju nekaj prijaznega,
novega in veselega.

Naša pesem veselo doni
o dete je tu, nas ponižnosti uči
v jaslih ubožnih na slamci leži
lahko noč, dete moje, zatisni oči
osamljeno zvonček mili doni.

Božično drevo nam radost deli,
v srca naša se pesem seli,
luči ljubezni prižigajo se tiho,
prinašajo srečo in upanje novo.

Iskric sto v otroških očeh se zrcali,
vabijo v objem nas drobne ročice,
zazrte v naše tople oči, hvaležne,
ljubeče in polne iskrene radosti.
Vse to za nas božično drevo naredi.

Sonce ljubo, razsvetli temo,
naj ogenj ljubezni zdaj v duši gori
do vseh dragih in osamljenih ljudi.