Jaz pa vedel nisem kdaj,
izgubil sem samega sebe
in nastal sem le balon
ki v njem prav ničesar ni.

Dober veter sem ujel,
ki me je naokrog nosil,
sem plaval in sem taval,
dokler nisem čisto zataval.

Ujel sem se v pasti,
iz katerih prostih ni poti,
tam lahko le sebe srečaš,
vendar se ne prepoznaš.

Ujet v teh pasteh,
igralec odrski postaneš,
vloge vse sprejemaš in jih odigraš,
pa vendar v srcu svojem veš,
da na vloge te,
nikdar zares ne pristaneš.

Drug balon sem srečal,
v njem ni nič, sem videl,
iskati ogledalo sem začel,
da v njem bi, še kaj več videl.

Ana Nuša