Pod odejo tanko sva se takrat skrila,

ko sva nov svet raziskovala..odkrivala,

v njem sva ravnopravno sodelovala,

drug od drugega jemala..dajala;

naju motil ni svet zunanji,

nisva, vsaj mislim, motila njega midva,

pa čeprav drugim ni bilo povsem povšeči,

v nos, na jetra jim je šla ljubezen najina;

hoteli so odkriti 'resnice' odejo z naju,

naju razgaliti, še 'kačo' na drevesu

so si omislili, da bi bilo kot s prvima

dvema v raju, bolj dramatično, da bi bila izgnana,

kot Adam in Eva pregnana…kaznovana;

zavijala sva se v oklep kot viteza

iz srednjega veka, v mrežah

svilenih, v zlato vezenih maskah,

da bi se jim skrila…pobegnila;

ni se nama izšlo,

to z nama..odejo,

ni bilo srečnega zaključka kot v pravljici,

na odeji…postelji vzdihljajev jaz in duh po tebi.