Sedaj vem, zakaj
na Zemljo sem prišla,
ne zaradi bogastva
ali človeškega zla,
barva Planeta našega,
mi je tako zelo všeč bila.

Vse barve obožujem,
jih v Belo vse združujem,
ko pa Mavrice si zaželim,
k soncu svoj pogled usmerim.

Modro si nebo, čisto in jasno,
jutranja le zarja, svetli modrino to,
nežne rdeče črte, izlije na nebo,
da v modrini svetli,
preveč pusto bi ne bilo.

Trate zelene, svetle in temne,
se zlivajo med vasi in mesta,
rože cvetoče rumene, oranžne,
rdeče in lila, umetnica narava,
je vmes med trave posadila.

Pomlad nalije mi dišav,
pobere iz pisanih jih trav,
iz belih, rdečih cvetočih dreves
in pisanih krošenj, mi da za okras.

Jesen gozdove vse obarva,
rumene, rdeče, zelene, rjave,
mavrične jim da ponjave,
da prekrije z njim, njih glave.

Morje se v modro je zavilo,
da v sebi bi življenje skrilo,
v črno, belo in zeleno se obarva,
ko nevihta se pripravlja.

Ana Nuša