Morda zazrem nocoj se v nebo,
kjer zvezdne steze so vabljive,
mi mesec zdi se da tam kraljuje,
s čarobnim sijem poti tam kuje.

Morda prikradel se bo v sanje,
me prekril s srebrno mesečino,
pregnal vso bol, to mojo bolečino,
notranjost preplavil bo s toplino.

Na trenutke kot da zvezde oživijo,
v vsej lepoti skrivnostno zažarijo,
a oblak, meglice prekrile so nebo,
se dan prebuja, sonce tam za goro.

Že čebljanju petju ptic prisluhnem,
rosnim tratam, se dnevu veselijo,
kot budnica je pesem, lepo žgolijo,
da ljudi predramijo vse prebudijo

jože.k