Gore postavljajo,
da ti na njih zidajo cerkve
v tvoji hiši
darujejo, žgejo svojo
in tujo kri,
pred tvojimi očmi
otroke, starce trgajo
ženskam silo,
prsi režejo
pred teboj, vsak dan.

Teptajo te
in tvoje ime.

Ti pa spiš
kratko večnost
ti mižiš,
zatiskaš si ušesa
ne dovoliš sočutja
pod svojimi nogami,
ne kliče te gora,
voljnega, pripravljenega
na mnogo temnega,
naj mikasti te svetloba.