Se v dan meglen tja v jesen,
srečalo je troje znamenitih mož,
daril bo nosil vsak zvrhan koš,
Miklavž, Božiček, Dedek Mraz,
dogovor bo potreben pravi čas !

Miklavž modruje, pomembno pravi,
to že od nekdaj v njegovi je naravi,
zakaj trikrat darove bi nosi,
le enkrat na leto naj bi obdarili,
se pod težo bremena daril znojili.

Božiček odkimava zato mu ni,
sladkega bremena se ne boji,
obdarovati najlepše mu godi,
Miklavžev predlog slab se zdi,
se že otroških pisemc veseli.

Dedek Mraz na severu se le smeji,
darov nalaga, na pot se že mudi,
ostalo bo po starem, troje mož,
v veselje staršev, vseh otrok,
odpravlja se na pot polnih rok...