Poslušaj me brat,
že dolgo ne morem spat.
Zapirajo meje,
postavljajo ograje in gradijo zidove.
Se ti ne zdi,
da to poznava iz preteklosti.
Niso tudi takrat izbirali ljudi,
po barvi, po rasi različni, a povsem nedolžni vsi.

Si me dobro slišal moj brat?
Ne morem spat,
ker vse te množice ljudi nihče ne sliši,
nič dobrega se ne zgodi.
Se mar lahko zgodovina spet ponovi?
Ni bilo dovolj trpljenja in mučenja nedolžnih ljudi.
Ko represija ponori,
se narod prebudi, nič dobrega ne bo prihodnje dni.

Kaj dobrega oblast še kje naredi,
mi lahko poveš moj brat?
Kdaj otroci, žene in matere,
bodo lahko objeli očete, sinove in može.
Kdaj jim bo spet toplo,
kje najdejo delo, dom, prijazno roko.
Odkar svetu vlada samo še denar,
je človek ničvreden, oblast pa je car.

A povem ti brat.
Ne bo vedno tako.
Ko se ljudstvo predrami, nikomur ne bo lahko.
Nekega dne se zagotovo zdani,
sonce posveti vsem, ki zdaj tavajo v temi.
Potreben je čas in pravi ljudje,
in prave odločitve, da zmanjšamo gorje.
Me zdaj razumeš brat,
zakaj ne morem spat.

Jeanne