Le kaj je lepšega kot prijetni so spomini,
èeprav neslišni mimo nas le hitijo,
v mavriènih barvah nas bogatijo,
kakor na krilih metulja letijo.

Obišèejo nas èez dan, ponoèi,
so kakor kraguljèki pojoèi,
dajejo nam upanje, moèi,
da polepšajo dneve in noèi.

In ko smo že skoraj na tleh,
zaslišimo prijeten skrivnostni smeh,
ki skozi meglico spominov prihaja,
pregnal je težave z njimi odhaja.

Za prijetne spomine nikoli ni ovir,
prinašajo nam notranji mir,
ko preteklost nam oživijo,
sonènih žarkov podarijo.