|  Sem videl sliko s Sončnim - tvojim likom...
Tako sem stal na robu - čisto sam
in dihu vetra svojo pesem šepetal,
sijoč odsev besed se je poljubljal z vodo,
moje srce kričalo je: Želim si na Svobodo!
Ta krik je treščil v obzorje sreče –
ne morem odkleniti vrata svoje ječe.
In vodnih iskric mavrični lesket
s sočutjem mi je božal moj pogled.
Tako sem stal na robu, čisto sam
in dihu vetra svojo pesem šepetal…
...sem videl sliko to v pogledu tvojem, Sonce.
Zdaj ti podajam sreče ključ,
ki je in bo brez konca.
|
NE ZAMUDITE
V slovo
Prispeval/a: metulj dne sobota, 22. maj 2010 @ 19:49 CEST
hvala za tihe, globoke misli, za žar sonca v njih...
morda pa se takrat, ko predamo ključ sreče v roke sonca, zgodi tisto rojstvo, ki smo ga iskali od vedno...
bodi lepo .... :)))
V slovo
Prispeval/a: berta dne sobota, 22. maj 2010 @ 20:31 CEST
mislim, da imaš prav.
V slovo
Prispeval/a: B.L. dne nedelja, 23. maj 2010 @ 19:28 CEST
Lepo, nežno ... kot da bi veter česal tvoje besede in pričaral polje harmonije in lepote.
Slovo? - Pa ni čutiti bolečine.
Le sprijaznjenost, mir, naravni tok, kjer je slovo samo začetek novega rojstva.
Lepo si nas popeljala v globino tvojega občutja, Berta. Čestitam!
In le tako naprej!
Lp. B.
V slovo
Prispeval/a: dunja dne nedelja, 23. maj 2010 @ 20:11 CEST
Moje čestitke za ovu pijesmicu!
Tako je osijećajna, kao da dopire od nekud iz daljine, a šapuće je i tužno pijeva, lagani proljetni lahor.
Želim ti lijepu nedijeljnu veče!
Lp.
Dunja
V slovo
Prispeval/a: berta dne ponedeljek, 24. maj 2010 @ 17:35 CEST
ne, to ni slovo iz tragedije ali drame, to je pravzaprav Lep Pozdrav prihodnosti/sedanjosti.
Spoštovano uredništvo, hvala za vašo res sončno prijaznost in nadnaravni trud :)
Lep dan.