Mi rekel je nekdo, le kaj je mislil s tem,
naj bi spremenil si ime po godu ljudem,
menda so naveličali se že pisarij pesmi,
pa saj ljudje tokrat resnično niste resni.

Ime moje je meni bilo ob rojstvu dano,
na moji poti je z mozaikom tlakovano,
če vse na njej se ne blešči vsem ugaja,
stopal po njej bom čeprav tja do kraja…

Le kaj bi spremenilo ime, ostal bi enak,
o tem razmišlja naj kdor hoče, ni junak,
da skrival bi se za imenom pred ljudmi,
ostal bom kar sem do konca svojih dni.

Za imenom skriti včasih so skrivnostni,
morda bolj všečni, tudi bolj mladostni,
pozornost zbujajo, njim znane so želje,
da ime na sam vrh s pisarijo jih pelje.