Ko vzcveti žlahtni cvet samostojnosti,
se njegov dehteči vonj širi postopno,
nove spretnosti skačejo v nahrbtnik
življenjske opreme,
skelet je trdnejši,
hrbtenica pokončnejša,
sklepi okretnejši,
gibčnost in prožnost
sta bolj elastični.

Samostojnost te odveže preteklosti,
v njej si prost žrtvenega kamna
bremen otroške nemoči
in kilave vzgoje neukih varuhov.

Samostojnost ti da novo kožo,
pripne ti veličastna krila,
da se lahko nasloniš na veter
in poletiš v širne daljave.

Samostojnost te izzove,
da svoje življenje živiš iz sebe,
da izklopiš, izbrišeš nerabne programe,
da izkusiš slasti novosti
in varnost življenja
samega po sebi.
Vgrajena je vate,
zato je ne išči drugje.

Samostojnost te počasti
za kraljevsko mizo,
ki jo velikodušno deliš tudi z drugimi.
Ne zato, ker jih potrebuješ,
ampak, ker te to radosti.

Samostojnost naplete mrežo povezav,
v katerih se izmenjujejo žlahtnost življenja,
ljubezen, blaginja in sreča.

Samostojnost je dar,
ki se v sebi množi,
ko ga uživaš,
več je použiješ,
več je nastane.
Pogum v njej raste
in samozavest v njej cveti.
Zato si jo privošči,
redno in čimbolj pogosto.
Krepi, bogati
in poživlja moči!