Tako naivno, slepo
sem te rad imel,
zgodilo se je vmes,
nad spanjem in lebdenjem,
utapljal sem se
v modrih globinah, tvojih
neiskrenih, hladnih oči
ter trepetal za svojo dušo.


Kmalu sem žvrkljal
ljubezni blato, sam,
na polno paro,
zaljubljen v privid
v igro vložil sem srce,
kot že, kot že,
zatem slep, gluh, bla,
bla, bla, oh kdaj že.